Moje morje = visokogorje! 3. del

Greh bi bil, če bi gorsko kolo pustila doma! In še obljubila sem, da ga peljem “na sprehod”. Gorsko kolo namreč. Ker ga zaradi cestnega (in ostalih športov) zadnja leta malček zanemarjam.

Saj se spominjaš SellaRonde iz prvega dela? Ne? Preveri tu Moje morje = visokogorje! 1.del

Tokrat sva šla v obratno smer. In asfalt zamenjala za makadamske poti, skalovje, gozd in kozje potke. Kar je res luštno – na vse večje vrhove se lahko “prešvercaš” z gondolami ali sedežnicami. Priznam, brez tega bi celo jaz zblaznela in gorca zabrisala v kakšen prepad (ker bi za to turo potrebovala dva dni in rezervne noge).

Kratka statistika:

• Slabih 65 km, skoraj 6h, ves čas se giblješ nekje med 1500 in 2500.
• Povprečen srčni utrip 115, maksimalen 170 (o, ja, točno vem, v kateri klanec sem “grizla”).

“Vaška posebnost”: 

• Če te prehiti starejša gospa na kolesu in medtem, ko ti komaj dihaš, zažvrgoli “Grüß Gott” se nikar ne sekiraj. Nisi srečal Super babice, ampak le gospo, ki vozi E-bike, “takozvani” E-Fahrrad. 🙂
• Pogost pojav so tudi “električni bajskoti” (Fat Electric Bike).
• Padalcev malo morje, bojda (po pripovedovanju verodostojne domačinke) pogosto vidijo tudi “leteče veverice” (Wingsuit flying).
• Odpiralni čas trgovin turistično neprilagojen: od 9 (10)-12 (12,30) in od 16.30-19 (seveda se že drugi dan naučiš, da moraš nekatere stvari predvidevati, kupiti vnaprej in tovoriti s sabo).
• Zelo pozitivno: Hvalevredno strpno in prijazno sobivanje vseh, ki se znajdemo tam: cestnih, gorskih, DH kolesarjev, peščev, alpinistov, motoristov, dedkov s klobuki v Fiat Pandi, ljubiteljev starodobnikov in privržencev hitrih avtomobilov, ki dišijo po novem.
• Tuji jeziki: italijanščina, nemščina in večinoma zelo dobro tudi angleško. Ladinsko pa žal ne znam (Ladin). 🙂

Ja, tudi to so Dolomiti. 😀

Vse lepo, Hana

P.S.: Za več fotografij “poklikaj” zgoraj.