Najbrž obstajamo tri “pasme”.
- Tisti, ki ga preprosto ne marajo.
- Tisti, ki ga še niso poskusili.
- In tisti, ki ga naravnost obožujemo!
Avokado namreč! Priznam, ne štejem več, koliko jih je pred leti “letelo” v biološke odpadke! Preden sem naštudirala sistem, kakšnega kupit, kdaj je ravno prav zrel, kako ga najlažje jesti in s čim mi najbolj tekne – uh, preteklo je precej let in še več vode v vseh rekah in bližnjih potokih!
Avokado ni kot da greš kupit banane ali pomaranče. Kupiti avokado je – znanost! 😀
Po internetu kroži šala (fotka), kdaj je avokado zrel:
Ura: 12:05 – avokado ni zrel, počakaj.
Ura: 12:06 – avokado ni zrel, počakaj.
Ura: 12:07 – avokado je preveč zrel in gnil, lahko ga daš med biološke odpadke.
No, ravno tako hudo ni, daleč od resnice pa tudi ne. 😀
Kako rešim takšne in drugačne zagate? Scenarij nakupa:
- Avokado je trd. Nič hudega. Za nekaj dni ga dam počivati – če hočem, da je hitreje zrel, da položim zraven jabolk, ali pa ga zavijem v časopisni papir.
- Avokado je preko olupka rahlo mehek na otip. Pojej čimprej.
- Če imam možnost, kupim več kosov, ki so različno trdi/zreli, da je vsak dan ali vsak drugi dan kakšen za pojesti. “Najslabše” je, če kupim npr. štiri enako trde in so potem zreli vsi na enkrat – no, potem pač cel dan jem avokado na sto in en način.
Ker se mi velikokrat mudi (Hja, res si posebna, komu se pa dandanes ne?!), poskusim stvari kar se da poenostaviti in vseeno slastno jesti. Med mojimi najljubšimi hitrimi rešitvami je zagotovo gospodič avokado s prijatelji kot ga vidite na fotografiji. Na hitro popečen kos ali dva kruha (temen, svetel, s semeni, z ali brez glutena, kar vam je ljubše), na rezine narezan paradižnik, rezina avokada, čez pa malo soli, popra, nekaj kapljic olivnega olja, malo sveže bazilike, in – naj se polnjenje lačnega želodčka začne! Za začimbo, ki je pikica na i, svetujem dobro družbo!
Te zanima še kakšen nasvet ali recept, ki vsebuje avokado? Namigni. 😉 Ali pa deli z mano svojega najljubšega.
Dober tek, Hana
